25 LET RDEČE DVORANE VELENJE

Zaradi stalne rasti števila prebivalcev in vedno večjih potreb hitro razvijajočega se gospodarstva Šaleške doline so v Velenju gradnjo večnamenske dvorane načrtovali več let. Na pobudo takratnega župana občine Velenje Nestla Žganka so zamisli uresničili avgusta leta 1974, ko so na prostoru med velenjsko avtobusno postajo in Celjsko cesto začeli z gradnjo nove dvorane. Po načrtih velenjskega Projektivnega biroja oziroma arhitekta Andreja Šmida (gre za ponovitveni projekt t.i. ruskega paviljona, ki stoji na Zagrebškem velesejmu) so delavci celjskega gradbenega podjetja Gradis in delavci dravograjskega Monterja začeli graditi dvorano za gospodarske, športne in kulturne dogodke v Šaleški dolini. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo dvorane je bil takratni direktor Gorenja Ivan Atelšek. Nova dvorana naj bi bila namenjena predvsem za gospodarske prireditve, na katerih bi se predstavljalo velenjsko gospodarstvo na potrošniških sejmih, razstavah in drugih prireditvah, ena največjih slovenskih gospodarskih organizacij, Gorenje, pa naj bi imela v novi dvorani stalni razstaviščni prostor. Šele na drugem mestu so predvideli športne prireditve, čeprav je zanimivo, da je kmalu po otvoritvi dvorane takratni zvezni kapetan jugoslovanske rokometne reprezentance Ivan Snoj menil, da tako dobrih in primernih tal za športne prireditve, kot so v velenjski dvorani, še ni videl v nobeni športni dvorani širom sveta. Sredstva za izgradnjo večnamenske dvorane, predvidene v srednjeročnem programu občine Velenje, so z družbenim dogovorom zagotovile takratne Temeljne organizacije združenega dela, ki so svoje prispevke vplačevale v Sklad za negospodarske investicije občine Velenje, precejšen del sredstev za izgradnjo objekta pa so pridobili tudi z referendumi. Upravni odbor sklada se je odločil, da v prvi polovici avgusta 1974 lahko pričnejo gradnjo večnamenske dvorane in ob njej tudi osrednjega velenjskega parkirnega prostora. Pri financiranju gradnje 4000 m2 velike dvorane, ki naj bi sprejela okoli 3000 gledalcev in je veljala okoli 30 milijonov takratnih dinarjev (za primerjavo: gledalci so za vstopnico za prvo prireditev v dvorani odšteli 30 dinarjev), je sodeloval sklad za negospodarske investicije občine Velenje, sklad za urejanje mestnih zemljišč in komunalne delovne organizacije, ki naj bi financirale izgradnjo zunanjih komunalnih priključkov.

Gradnja dvorane je kljub težavam (teren je bil vlažen, zato so morali pilote zabijati precej globoko) hitro napredovala in je bila v dobrem letu pripravljena na sprejem prvih gostov. Dvorana, v začetku so jo imenovali kar večnamenska dvorana, je zgrajena na t.i. pilotih s kovinsko konstrukcijo, njeno pročelje pa je obloženo z rdečimi plastičnimi elementi, zato se je je kmalu prijelo ime Rdeča dvorana. Svojo neuradno otvoritev je dvorana s 4000 sedeži doživela v soboto, 11. oktobra 1975, ko so v njej pripravili proslavo ob prazniku takratne občine Velenje. Uradna otvoritev dvorane je bila v sredo, 26. novembra 1975, ko je velenjski Modni salon skupaj z revijo Stop v novi dvorani organiziral modno revijo, nastopil je ansambel Avsenik, podelili pa so tudi priznanja ob zaključku športnih delavskih iger občine Velenje v letu 1975. Očitno je bila nova dvorana v Velenju zares potrebna, saj si je prvo prireditev v njej ogledalo 6000 obiskovalcev, čeprav je bilo uradno v njej prostora le za 4000 ljudi.

Investitorja izgradnje nove dvorane v Velenju, Skupščina občine Velenje in Sklad za negospodarske investicije občine Velenje, sta bila tudi ustanovitelja nove delovne organizacije, ki so jo z imenom Večnamenska dvorana Velenje v ustanavljanju vpisali v sodni register organizacij združenega dela 16.12.1975 na Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju. Akt o ustanovitvi delovne organizacije Večnamenska dvorana, v ustanavljanju, je bil sprejet 2.12.1975 z odločbo Skupščine občine Velenje št. 023-24/75-1 ter z odločbo Sklada za negospodarske investicije občine Velenje z dne 2.12.1975. Za vršilca dolžnosti direktorja nove dvorane je bil imenovan Edvard Blažek. V registracijo nove organizacije združenega dela so kot predmet njene dejavnosti zapisali:"...organizacija in izvedba sejemskih prireditev in razstav, organizacija in izvedba športnih prireditev, organizacija in izvedba prireditev iz področja kulturne dejavnosti, družbeno politične dejavnosti in družabnega življenja."

Konstituiranje nove delovne organizacije je bilo končano 14. aprila 1976, ko so lahko zaprosili za ponoven vpis v sodni register organizacij združenega dela. 6. septembra 1976 so na gospodarskem sodišču v Celju opravili vpis enovite delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela Rdeča dvorana Velenje, p.o. Velenje, Šaleška cesta. Vršilec dolžnosti direktorja je ostal Edvard Blažek, ki je 26. julija 1977 postal direktor organizacije združenega dela Rdeča dvorana Velenje, p.o. Velenje, ki je zaposlovala 12 delavcev. Pri novem vpisu so razširili svojo dejavnost na: "opravljanje reklamno-propagandnih, informativnih in turističnih dejavnosti za čim boljše izkoriščanje objekta za naročnike in lastne potrebe ter izvajanje vzdrževalnih del na objektu za lastne potrebe in druge naročnike." 13. decembra 1977 so se delavci na referendumu odločili za spremembo in dopolnitev 8. člena statuta delovne organizacije oziroma za ponovno razširitev svoje dejavnosti, ki so jo razširili še na "storitve turistične agencije, storitve turističnega urada, prevoz v cestnem prometu in gostinske usluge." Z referendumom 4. avgusta 1978 in s sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju z dne 13. septembra so svojo dejavnost ponovno razširili, tokrat še na "prodajo in rezervacijo vseh vrst vozovnic v javnem potniškem prometu, posredovanje potnih listov in vizumov, menjavo tujih valut, deponiranje gotovine, prodajo spominkov, razglednic, poštnih znamk, raznega turističnega informativnega materiala, tobačnih izdelkov, dnevnih in periodičnih publikacij in prevajalskih storitev." Seveda je širitev dejavnosti pomenila tudi večanje števila zaposlenih, ki jih je bilo avgusta leta 1978 že 21. V tem času so resno razmišljali še o gradnji manjše montažne dvorane poleg Rdeče dvorane, ki naj bi služila za organizacijo stalnih in občasnih razstav, za skladišče, upravne prostore in za restavracijo. Do gradnje dvorane, ki naj bi imela do 2000m2, pa ni prišlo nikoli.

9. novembra leta 1978 so v Mozirju predstavniki celjskega Izletnika, ki je dotlej upravljal Rekreacijsko-turistični center Golte, in predstavniki Rdeče dvorane Velenje podpisali pogodbo, s katero je Rdeča dvorana od Izletnika prevzela Golte v upravljanje ter s podpisom pogodbe prevzela vsa osnova sredstva in tudi vse finančne obveznosti v višini preko 20 milijonov dinarjev. Takoj so se lotili obnovitvenih del in smučišče ponovno odprli 26. novembra oziroma že pred začetkom zimske sezone. Seveda pri ponovni oživitvi tega smučarskega centra ni šlo vse gladko, težave pa so se še povečale po nesreči, ko se je zvečer 14. januarja 1979 pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in je gondola s tremi potniki treščila na tla. Na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev. Jeseni leta 1980 so ponovno usposobili nihalno žičnico Žekovec, opravili vzdrževalna dela na vseh ostalih žičničnih napravah, zgrajena pa je bila tudi nova cesta Šmihel – Planinske ravne, kjer so uredili parkirišče za približno 500 avtomobilov.

V začetku leta 1980 so bili v delovni organizaciji Rdeča dvorana Velenje izpolnjeni pogoji za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela: ekonomska propaganda ter rekreacija in turizem, oblikovali pa so tudi delovno skupnost skupnih služb. Na osnovi družbenega dogovora o temeljih plana občine Velenje za obdobje 1981-85 in resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje v letu 1981 so se zaposleni v delovni organizaciji Gostinstvo Velenje in v delovni organizaciji Rdeča dvorana Velenje 10. marca 1981 na referendumu odločili za združitev v novo delovno organizacijo, ki je začela poslovati 1. aprila 1981. Odtlej se je imenovala Turistično gostinska in propaganda delovna organizacija Paka o.sub.o., s TOZD Gostinstvo, TOZD Turizem in rekreacija, TOZD Ekonomska propaganda in Delovno skupnostjo skupnih služb. TOZD Turizem in rekreacija in TOZD Ekonomska propaganda sta se na referendumu dne 31. maja 1982 združili v TOZD za organizacijo športnih in kulturnozabavnih prireditev Rdeča dvorana, o.sub.o., 10. marca 1982 pa je bil sprejet še sklep o organiziranju TOZD Rekreacijsko turistični center Golte.

V začetku leta 1984 so začeli priprave za ponovno reorganizacijo delovne organizacije in 6. marca 1985 so prejeli sklep sodišča, da se dotedanji tozdi registrirajo kot enovite delovne organizacije: DO Gostinstvo Paka, DO Rdeča dvorana in DO RTC Golte. Po Zakonu o zavodih je 25. maja 1992 velenjska vlada potrdila osnutek odloka o ustanovitvi javnega športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje (kot zavod pa je Rdeča dvorana v bistvu delovala že od 1. aprila 1991 naprej). Osnovna dejavnost zavoda naj bi bilo upravljanje in vzdrževanje športnih objektov, to je velenjske Rdeče dvorane, zimskega in letnega bazena, športnih igrišč pod bazeni in športnega parka ob jezeru. Javni zavod naj bi torej zagotavljal prostorske pogoje izvajalcem občinskega programa športne rekreacije. Poleg tega pa naj bi bil javni zavod registriran tudi za nekatere stranske dejavnosti (storitve na področju športne in kulturne dejavnosti ter družbenega življenja, izvajanje gostinskih storitev, oddajanje poslovnih prostorov in storitve na področju reklamiranja).

Sredi osemdesetih let so se začele pojavljati težave pri delovanju Rdeče dvorane, saj ni bilo urejeno njeno financiranje, vedno dražje pa je bilo tudi vzdrževanje (med drugim je začela puščati streha). Leta 1989 so izvedli nekaj večjih prenovitvenih del v dvorani in odstranili tudi južno tribuno, tako da je bilo odslej igralnega prostora v parterju dvorane precej več, na balkonu nad nekdanjo tribuno pa so uredili teniško igrišče. Avgusta leta 1994 so ponovno izvedli večja vzdrževalna dela in obnovili 4365 kvadratnih metrov strehe, tesnjenje svetlobnih kupol in ventilatorjev na strehi, obnovili tla, tribune, sanitarije, garderobe itd. Leta 1998 so v dvorani zamenjali tla. Položili so t.i. plavajoči parket in s tem zagotovili vrhunske pogoje za vse največje športne prireditve. V jubilejnem letu 2000 so popravili streho, uredili sanitarije in postorili še kaj, tako da lahko Rdeča dvorana mirno in smelo vstopi v svojih naslednjih petindvajset let.
Delovna organizacija Rdeča dvorana je torej od začetka devetdesetih let dvajsetega stoletja nadaljevala svoje delo kot javni zavod z imenom Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana, p.o. Velenje, Šaleška 3, oziroma s skrajšanim imenom ŠRZ Rdeča dvorana Velenje. Trinajst delavcev javnega zavoda upravlja Rdečo dvorano, bazene in mestni stadion Ob Jezeru, ki so v lasti Mestne občine Velenje.

GOSPODARSKE IN DRUŽABNE PRIREDITVE V RDEČI DVORANI


V dvorani se je v njeni petindvajsetletni zgodovini zvrstilo ogromno kulturnih, gospodarskih, sejemskih, športnih, zabavnih in drugih prireditev, zato seveda vseh ne moremo našteti, naj jih omenimo le nekaj.
Od 6. do 20. decembra 1975 je bil v novi velenjski dvorani 1. potrošniški novoletni sejem, na katerem je razstavljalo 19 podjetij in 14 zasebnikov. Predsednik pripravljalnega odbora za organizacijo sejma je bil Ivan Lahovnik, odprl pa ga je takratni župan občine Velenje Nestl Žgank. Sejem je v štirinajstih dneh obiskalo 36.200 obiskovalcev, ki so pokupili blago v vrednosti 4,7 milijarde dinarjev (med drugim so prodali kar 483 avtomobilov, od tega največ stoenk, ter 700 televizorjev). Naslednja velika prireditev v velenjski večnamenski dvorani je bila že 26. decembra istega leta, ko so v njej proslavili 30-letnico svobode in telesne kulture v Sloveniji. Na prireditvi v Rdeči dvorani, slavnostni govornik je bil predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Mitja Ribičič, je preko 4000 gledalcev pozdravilo preko 2000 nastopajočih in večino najuspešnejših slovenskih športnikov od leta 1945 do leta 1975. Več kot 2500 ljudi pa je v novi velenjski dvorani pričakalo tudi novo leto 1976.
Kmalu po tem uspešno organiziranem silvestrovanju so v soboto, 16. januarja 1976, v Rdeči dvorani pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in domača glasbena skupina Ave, udeležilo pa se ga je okoli 2000 poslušalcev od blizu in daleč. Odmevne in nadvse dobro obiskane prireditve v novi velenjski dvorani so si sledile ena za drugo. Pomladi leta 1976 so v Rdeči dvorani pripravili nov sejem. Tokrat so od 9. do 18. aprila organizirali 1. velenjski pomladanski sejem, na katerem je sodelovalo okoli 50 različnih podjetij. 18. junija so v dvorani pripravili Revijo ansamblov domačih viž in napevov, ki so jo eno leto prej prvič pripravili v Šaleku ob praznovanju 900-letnice te vasi. Poleg šestnajstih ansamblov in dveh solistov na harmoniki je na prireditvi sodeloval tudi Fran Milčinski Ježek.

V prvi polovici leta 1976 je v Rdeči dvorani Gorenje ob sprejemanju srednjeročnega programa razvoja tovarne prvikrat širše predstavilo svoj proizvodni program, 8. oktobra istega leta pa so v Rdeči dvorani odprli še razstavo izdelkov tovarn članic sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, s katero so domače in tuje kupce seznanili s proizvodnim programom Gorenja za leto 1977. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je v Rdeči dvorani vrsto let pripravljala svoje t.i. hišne sejme oziroma razstave dosežkov in hotenj poslovnega sistema Gorenje. Tako je bil npr. leta 1988 (ko je bil v Rdeči dvorani zadnji tovrstni sejem Gorenja), sejem od 18. do 29. oktobra, ogledalo pa si ga je preko 4000 poslovnih partnerjev Gorenja (od tega preko 1000 iz tujine) ter številni ugledni gostje iz gospodarskega in političnega življenja tedanje države. Delavci Rdeče dvorane so nekaj časa za Gorenje pripravljali tudi sejemske postavitve na različnih sejmih doma in v tujini.
Konec leta 1976 (od 15. do 26. decembra) je bil v Rdeči dvorani ponovno novoletni sejem (s svojimi slikami je razstavni prostor olepšal slikar Jože Horvat – Jaki, na ogled pa je bila tudi razstava ptičev, ki jo je pripravilo Društvo za vzrejo in varstvo ptic Velenje), leto pa so zaključili z velikim silvestrovanjem. Novoletne potrošniške sejme so v dvorani večkrat organizirali tudi v osemdesetih letih.
8. marca 1977 se je v Rdeči dvorani v organizaciji občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje in občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje zbralo preko 7000 žena, ki so proslavile praznik žena. V kulturnem programu so nastopili Slovenski oktet, Obirski ženski oktet, Polde Bibič, Šaleška folklorna skupina, Janez Hočevar – Rifle in Mito Trefalt, spored pa je povezoval Borut Mencinger.
20. maja 1978 je bil v Rdeči dvorani v organizaciji Plesnega kluba Velenje Ples mladih, na katerem je pred številnim občinstvom plesalo 110 mladih velenjskih plesalcev.
Po velikem pustovanju, februarja 1980, je bilo 31. marca 1980 v dvorani tudi tekmovanje "Naši kraji med seboj", na katerem sta nastopili ekipi Velenja in Trbovelj. 20. decembra istega leta je bila v dvorani sklepna prireditev za izbor Disco plesalca 80 na območju občine Velenje, gost večera pa je bil pevec Tomaž Domicelj.

Decembra 1981 je Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje v Rdeči dvorani pripravilo drugo razstavo "Preventiva, šport in varnost v cestnem prometu", ki je trajala od 17. do 20. decembra.
16. maja 1987 je bila v Rdeči dvorani sklepna prireditev lestvice slovenskih diskotek, združena z izborom miss slovenskih diskotek. Obiskovalci so lahko uživali tudi ob dobri glasbi, saj je v Rdeči dvorani nastopila znana skupina Silent Circle iz takratne Zvezne Republike Nemčije, ki je v Velenju promovirala tudi svojo novo ploščo. 4. oktobra 1987 so v Rdeči dvorani odprli razstavo inovacij "Žetev inovacij Savinjsko-šaleškega gospodarstva", na kateri so predstavili 50 dosežkov s področja razvojno raziskovalne in inovacijske dejavnosti občin Velenja in Mozirja, predstavilo se je tudi 9 organizacij združenega dela in 7 drugih razstavljavcev.

Od 13. do 17. novembra 1994 je bil v Rdeči dvorani 1. sejem na temo "Plin v hiši", ki sta ga organizirala izvršni svet SO Velenje in sekretariat za javne gospodarske zadeve SO Velenje, s skupino Graffit, na katerem je sodelovalo 14 proizvajalcev plinskih naprav in opreme, odprl pa ga je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Srečko Meh. Leta 1999 in 2000 je bila v Rdeči dvorani razstava regijskega srečanja gospodarstva Šaleške in Zgornje Savinjske doline.

Naj na koncu naštejemo še nekaj odmevnih prireditev v tej osrednji prireditveni dvorani Šaleške doline: veliko koncertov zabavne in narodne glasbe (Bijelo dugme, Sedem mladih, Plavi orkestar, Neda Ukraden, Tereza Kesovija, Mišo Kovač, Bajaga i instruktori, Sar e Roma, Slovenski muzikantje, Alfi Nipič, Agropop, Vice Vukov), nastop plesnega orkestra RTV Ljubljana, srečanje delovnih ljudi in občanov ob praznovanju 1. maja (npr. leta 1985 in 1986), novoletna praznovanja Dedka mraza, silvestrovanja, novoletni plesi, otroške maškarade, razni dobrodelni koncerti, 1. Slovenski festival zabavne glasbe (14.12.1990), že vrsto let so v njej vsakoletni maturantski plesi Šolskega centra Velenje, številni nastopi pevcev, glasbenih skupin itd. Svoje mesto pa je v dvorani našel tudi Pikin festival, to je največja otroška prireditev v Sloveniji, ki jo vsako leto obišče več deset tisoč otrok iz vseh koncev Slovenije.

ŠPORTNE PRIREDITVE V RDEČI DVORANI

V prvih letih delovanja Rdeče dvorane je bilo v njej tudi nekaj športnih prireditev (npr. tekme košarkarske reprezentance Jugoslavije ter nastopi rokometašev Šoštanja in rokometašic Velenja), čeprav je bil šport v ozadju razmišljanj pri organizaciji prireditev v dvorani. Vodstvo takratne velenjske občine je imelo pri gradnji dvorane v mislih predvsem organizacijo sejmov, saj so želeli, da Velenje postane tudi sejemsko mesto. Vodstvo dvorane in predstavniki Temeljne telesnokulturne skupnosti Velenje pa sta v letu 1976 le našla skupen jezik in se dogovorila, da so imeli športniki dvorano na voljo vsak dan med 15. in 20. uro za treninge in nastope, stroške za uporabo dvorane pa je plačevala TTKS Velenje.

V soboto, 5. marca 1977, je bila v Rdeči dvorani revija profesionalnega boksa, na kateri se je pred več kot 5000 gledalci pomerilo osem priznanih profesionalnih boksarjev Evrope in Južne Amerike, osrednja predstava pa je bil dvoboj med profesionalnim prvakom Evrope Matom Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom. V letu 1977 so bile v dvorani med drugim tudi II. športne igre študentov Jugoslavije (v Velenju so igrali rokomet), III. športno srečanje zavarovalnice Triglav in prijateljska tekma odbojkaric Kitajske in Jugoslavije. Januarja leta 1980 je bil v Rdeči dvorani jubilej slovenskega rokometa s svečano proslavo, razstavo o razvoju slovenskega rokometa in tekmo med slovensko in jugoslovansko reprezentanco.

Trinajsti "četveroboj narodov", tradicionalno srečanje rokometnih reprezentanc, na katerem so nastopile reprezentance Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Danske in Češkoslovaške, je potekal oktobra 1981 v takrat Titovem Velenju, Ajdovščini in v Ljubljani. Prav prvi tekmovalni dan, 16. oktobra, ko je bila tudi otvoritev turnirja, so si lahko gledalci v Rdeči dvorani ogledali srečanji Zvezna republika Nemčija : ČSSR in Jugoslavija : Danska. Člani smučarske šole Golte, ki je delovala v okviru Rdeče dvorane, so od 16. do 21. novembra organizirali v Rdeči dvorani "smučarski teden". Že 16. novembra so v dvorani organizirali športno prireditev, na kateri je nastopila tudi državna smučarska reprezentanca. Dvorana je na tej prireditvi doživela enega svojih rekordov, saj so prodali 5500 vstopnic, v dvorano pa so spustili tudi vse tiste, ki vstopnice niso mogli kupiti, tako da je bilo v dvorani precej več kot 6000 ljudi. V "smučarskem tednu" so organizirali tudi sejem smučarske opreme, ki je bila sicer tradicionalna enodnevna prireditev v dvorani, a so ga tokrat raztegnili na tri dni (od 17. do 19. novembra).

Stalne gostje dvorane so bile vseskozi tudi rokometašice Velenja, ki so v njej odigrale številne tekme v različnih slovenskih in jugoslovanskih ligah ter v pokalnem tekmovanju in, tako kot rokometaši, v njej našle skorajda svoj dom. V sezoni 1981/1982 so se najprej pomerile z ekipo Podravke iz Koprivnice in jo pred 1500 gledalci premagale z rezultatom 20:19. 19. maja 1982 pa so se v polfinalu jugoslovanskega pokalnega tekmovanja v velenjski Rdeči dvorani pomerile z igralkami jugoslovanskega državnega prvaka Radničkega iz Beograda. 3000 gledalcev je videlo vrhunsko rokometno predstavo in odlično igro domačih igralk, ki so tudi zaradi treme in zaradi smole s poškodbami morale priznati premoč objektivno močnejših nasprotnic. Kljub porazu (24:29) domače igralke niso razočarale in so dosegle prav gotovo največji uspeh velenjskega ženskega rokometa v njihovi dotedanji zgodovini.

24. avgusta 1984 je bila v Rdeči dvorani zanimiva košarkarska tekma med ekipo ljubljanske Olimpije in reprezentanco univerz ameriške vzhodne obale Big East. Decembra leta 1984 so v Rdeči dvorani prvič organizirali novoletni turnir v malem nogometu, ki je v naslednjih desetih letih postal eden najmočnejših tovrstnih turnirjev v Sloveniji, na katerem so nastopale tudi številne prvoligaške ekipe iz tedanje Jugoslavije in gostje iz številnih evropskih držav.

22. maja 1985 je velenjski karate klub v Rdeči dvorani organiziral 13. turnir za pokal Velenja, na katerem se je zbralo 25 mojstrov karateja iz vseh slovenskih klubov. 4. decembra je bila v dvorani velika plesno-športna prireditev Evropa pleše, na kateri so nastopili plesalci iz številnih evropskih držav.
18. januarja 1986 je bil v Rdeči dvorani plesni turnir "Slovenija pleše", 31. maja pa so v njej pripravili tekmovanje v dviganju uteži za pokal "Alpe – Jadran". 14. junija so v Rdeči dvorani spet organizirali plesno prireditev, tokrat državno plesno prvenstvo v kombinaciji, 5. oktobra pa je bilo v dvorani boksarsko tekmovanje za memorial Darka Krivca. Na novoletnem turnirju v malem nogometu leta 1986 (potekal je v dveh delih: 29. novembra 1986 in v začetku januarja 1987) je sodelovalo 78 ekip, med drugim tudi ekipe beograjskega Partizana, zagrebškega Dinama, splitskega Hajduka, graškega GAK-a itd.

27. aprila 1987 je velenjski plesni klub v Rdeči dvorani organiziral državno prvenstvo v latinskoameriških plesih za pionirje, mladince, starejše mladince in člane. Ob 35-obletnici rokometa v Šaleški dolini so se 4. julija v Rdeči dvorani v Velenju zbrale tri rokometne generacije, ki so igrale v obdobjih 1952-1962, 1962-1972, 1972-1982, in to obletnico počastile z rokometnim turnirjem.

Januarja 1988 je bila v Rdeči dvorani Mednarodna revija v malem nogometu. Turnir je, tako kot večino teh turnirjev, skupaj z Rdečo dvorano pripravil Klub malega nogometa oziroma Sport klub Velenje. Na prvi mednarodni prireditvi pod pokroviteljstvom Fife in v soglasju z Nogometno zvezo Jugoslavije je nastopilo osem ekip; štiri domače in prav toliko tujih. Poseben organizacijski odbor pri NK Rudarju jih je razdelil v dve skupini. V skupini A so igrala tuja moštva, v B pa domača. V prvi skupini so z lahkoto zmagali Belgijci, v drugi pa je zmagala ekipa Talci iz Maribora, ki je bila v finalu boljša od Belgijcev in zasluženo postala zmagovalec tega turnirja (ekipa Talci je zmagala pred tem že na dveh novoletnih turnirjih v Velenju). Ta revijalni turnir je vzbudil veliko zanimanje med gledalci, pa tudi med domačimi in tujimi novinarji.
Plesni klub Velenje je državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, na katerem je nastopilo 84 parov iz dvanajstih klubov, ponovno organiziral v Rdeči dvorani 18. marca 1989. Konec marca so v Velenju svečano proslavili 20-letnico ŽRK Velenje. Na turnirju, ki so ga ob tem praznovanju organizirali, so poleg domače ekipe nastopile še igralke italijanskega kluba Sardinia H.C, igralke ERE Šmartno in rokometašice Arene iz Pule (njihova tekma z Velenjčankami je bila hkrati tudi prvenstvena tekma 20. kola v drugi ZRL - sever). Na turnirju so bile najboljše Italijanke (za njih je igrala tudi takratna najboljša jugoslovanska igralka Svetlana Kitič), ki so v finalu premagala Velenjčanke.
Moški rokometni klub Gorenje Velenje že vrsto let v Rdeči dvorani organizira Jarnovičev memorial v spomin na začetnika rokometa v Šoštanju. 15. septembra 1990 so na 6. turnirju poleg domače ekipe nastopile še ekipe Celje, KAC Celovec in Slovenj Gradec. 2. novembra so člani šoštanjske karate sekcije TVD Partizan v Rdeči dvorani pripravili finale slovenske karate lige, na katerem je nastopilo šest najboljših slovenskih klubov.

Šoštanjski karateisti so v nedeljo, 24. marca 1991, v Rdeči dvorani v Velenju organizirali 1. mednarodni karate turnir za pokal Šoštanja. Sodelovale so ekipe iz Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije, ob tem pa so poskrbeli tudi za prikaz veščin kadetov miličniške šole iz Tacna pri Ljubljani. Od 9. do 13. decembra 1992 je bilo v Rdeči dvorani v Velenju evropsko kvalifikacijsko teniško prvenstvo (predsednik častnega odbora je bil dr. Janez Drnovšek), ki so se ga udeležile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije. Na turnirju je zmagala ekipa Slovenije.
V nedeljo, 24. oktobra 1993, se je v tretji tekmi kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v velenjski Rdeči dvorani sestala slovenska reprezentanca z močno reprezentanco Norveške. Pred skoraj 2000 gledalci (med njimi je bil tudi predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik in predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik) so v enkratnem vzdušju s 24:19 zmagali Slovenci (zadnji zadetek na tekmi je dosegel velenjski reprezentant Borut Plaskan).
V sezoni 1994/95 so rokometaši Gorenja igrali v tekmovanju za Pokal evropske rokometne zveze. Pred domačo publiko v velenjski Rdeči dvorani so odigrali tri mednarodne tekme (z islandskim, slovaškim in ruskim moštvom) in se uvrstili v polfinale tega tekmovanja, v katerem jih je premagala ruska ekipa Polyot iz Čeljabinska.

Med ostalimi športi je svoje mesto v dvorani našel tudi namizni tenis. Poleg treningov so v njej organizirali tudi več tekmovanj. 24. februarja 1994 so namiznoteniški delavci velenjskega kluba ERA-Tempo organizirali v dvorani finale 2. evropske lige za člane med Slovenijo in Slovaško (uspešnejši so bili Slovaki).
24. junija 1995 je ob dnevu državnosti in v počastitev 120-letnice velenjskega premogovnika Težkoatletski klub Rudar Velenje v Rdeči dvorani organiziral zanimiv turnir v dvigovanju uteži, na katerem so sodelovali tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije. 4. novembra se je v Rdeči dvorani moška rokometna reprezentanca v kvalifikacijah za evropsko rokometno prvenstvo v Španiji pomerila z ekipo Avstrije in zmagala visoko z rezultatom 27:19. Od 25. novembra do 2. decembra je bil v Rdeči dvorani teniški ATP turnir Nika Crystal Cup, na katerem so nastopila tudi nekatera znana imena iz teniškega sveta (npr. Andrej Čerkasov, ki je bil leta 1991 celo 13. igralec na svetovni jakostni lestvici), med posamezniki pa je zmagal Romun z nemškim potnim listom Alex Radulescu. 9. decembra pa so v velenjski športni dvorani organizirali še državno prvenstvo v standardnih plesih.

Septembra 1996 so v Rdeči dvorani organizirali mednarodni ženski rokometni turnir, na katerem je zmagala ekipa Mlinotesta iz Ajdovščine pred Vegradom, drugouvrščeno ekipo druge nemške lige Quelle in italijanskimi pokalnimi zmagovalkami Riminijem. Svoj mednarodni krst so igralke Vegrada doživele 12. oktobra, ko so se v Rdeči dvorani, v kateri je bilo le okoli dvesto gledalcev, v tekmovanju za pokal mest pomerile s francosko ekipo Stade Bethunois in kljub veliki želji po zmagi izgubile z rezultatom 20 : 24 (13:12).
Tudi moška rokometna ekipa Gorenja je v sezoni 1996/97 in 1997/98 zelo uspešno nastopala v evropskem tekmovanju in v Rdeči dvorani odigrala nekaj navdušujočih tekem z renomiranimi evropskimi klubi.

Že vrsto let organizirajo v Rdeči dvorani Odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu za rekreativce, prvenstva šolskih športnih društev v namiznem tenisu, odprta in državna prvenstva za različne kategorije, 6. in 7. marca 1998 pa je NTK ERA – Tempo skupaj s ŠRZ Rdeča dvorana organiziral državno prvenstvo v namiznem tenisu za člane in članice. Karate klub Velenje in slovenska karate zveza sta v soboto, 11. septembra 1999, v Rdeči dvorani izvedla mednarodni karate turnir za pokal mesta Velenje.
Dvakrat so v Rdeči dvorani organizirali tudi mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu (leta 1998 in 1999), ki je v letu 2000 preraslo v 1. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo okoli 70 tekmovalcev iz desetih držav sveta. Tekmovanje v Rdeči dvorani je v zadnjih letih največje in najmočnejše namiznoteniško tekmovanje v Sloveniji.

V dvorani stalno ali občasno trenirajo rokomet, judo, namizni tenis, tenis, karate, prosto plezanje (na umetni plezalni steni), nogomet, košarko, sabljanje, badminton, squash itd.). V Rdeči dvorani oziroma v Velenju so večkrat organizirali tudi priprave številnih tujih reprezentanc v različnih športnih panogah, zlasti v rokometu (npr. reprezentanci Japonske in Južne Koreje), v košarki, namiznem tenisu itd. Stalni gostje Rdeče dvorane so tudi športniki - rekreativci, saj se tu vsako leto organizirajo številne rekreativne lige v različnih športih oziroma se lahko rekreativci v Rdeči dvorani ukvarjajo s številnimi športnimi panogami (namizni tenis, badminton, squash, tenis, nogomet itd.). Vsako leto organizirajo tudi odprta prvenstva za rekreativce v nogometu (od 1996 naprej), odbojki (od leta 1992 naprej) in namiznem tenisu (od 1994 naprej). Od leta 1996 naprej v Rdeči dvorani med počitnicami otrokom ponujajo različne športne aktivnosti. Februarja 1997 je bilo v Rdeči dvorani tudi polfinalno in finalno srečanje za prvaka ŠŠD v Šaleški dolini za starejše dečke (prepričljivo so zmagali učenci OŠ Livada Velenje) in dvoranski nogometni turnir za starejše dečke, na katerem so sodelovali NK Krško, NK Brežice, NK Era Šmartno, NK Usnjar ter NK Rudar I in II., junija 1997 so izvedli ligo za prehodni pokal Rdeče dvorane v rokometu za tretje in četrtošolce velenjske občine itd. Avgusta 1999 so sodelovali pri organizaciji 30. Mednarodnih športnih iger mladih, vsako leto sodelujejo pri organizaciji akcije "Veter v laseh – s športom proti drogi" itd.

Rdeča dvorana je danes prav gotovo osrednji športni objekt v Šaleški dolini, v katerem so svoje mesto našli vrhunski športniki in športniki rekreativci. Razen v poletnih mesecih, ko je čas počitnic in čas za vzdrževalna dela, je Rdeča dvorana zasedena od jutra do poznega večera vse dni v tednu in s tem samo potrjuje dejstvo, da je tovrstni športni objekt v Velenju še kako potreben. Rekreacija in vrhunske športne prireditve si v Rdeči dvorani složno podajajo roke. V dvorani je tudi sedež Športne zveze Velenje, tako da je dvorana z leti postala pravo športno središče doline, kjer se vsakodnevno srečujejo aktivni športniki, športniki rekreativci, športni delavci in vsi ljubitelja športa iz Šaleške doline in od drugod.

Zbral in uredil
Damijan Kljajič		 Fotografije
Stane Hafner, Damijan Kljajič, Peter Marinšek, Aleš Ojsteršek, Alojz Ojsteršek, arhiv Rdeče dvorane, arhiv muzeja Velenje

Viri in literatura
- različni zapisniki iz arhiva ŠRZ Rdeča dvorana Velenje;
- Naš čas, letniki od 1975 do 1990;
- Damijan Kljajič, 45 let Našega časa, tipkopis arhiv Muzeja Velenje;
- Večer, različni letniki;
- Celjski tednik (Novi tednik), različni letniki;
- Delo, različni letniki;
- Sportske novosti, različni letniki;
- izjava Nestla Žganka, arhiv Muzeja Velenje;
- izjava Ivana Atelška, arhiv Muzeja Velenje;
- izjava Marjana Klepca, arhiv Muzeja Velenje;
- Damijan Kljajič, 30 let ženskega rokometa v Velenje, Velenje 2000;
- Damijan Kljajič, 25 let NTK ERA Tempo Velenje, Velenje 2000.